Intervju: Milivoje Simeunović

Details

Published: Tuesday, 10 December 2019 14:55

Ljubljančan Mile Simeunović ima za sabo impresivno igralsko kariero, ki bo težko ponovljiva tudi za zdajšnje mlade igralce, ki prihajajo iz Slovenije in okolice. Športno pot je začel kot nogometaš. Igral je za Črnuče, Ljubljano in tudi za Domžale, a se je, ko je bil star 19 let, odločil za futsal. V dvajsetih sezonah je igral v devetih klubih, zbral osem državnih in sedem pokalnih naslovov, v dresu Slovenije pa je vknjižil 60 nastopov in 23 golov. Sprva je igral za Vuko Ljubljana (sezona 1996/97), potem pa odšel v Italijo (Firence in Bologna med letoma 1997 in 2000), od tu pa v Rusijo, kjer je bil v Norilsku šest let. Do konca bogate futsal kariere je branil še barve hrvaškega Gospića, Litije, Dobovca Pivovarne Kozel in Proena Maribor. Mile Simeunovič dokazuje, da je tudi kot trener odličen in predstavlja igralcem Silika neizčrpen vir taktičnih zamisli in futsal znanj. Z njim se je pogovarjal Aleš Sečnik.

Če začneva na začetku tvoje trenerske kariere, ko si že počasi zaključeval igralsko, kako si se odločil da boš trener članske ekipe na Vrhniki.
Verjetno sam še ne bi zaključil z aktivnim igranjem, če se ekipa ne bi uvrstila v prvo ligo. Ko so se fantje, ki sem jih treniral še kot mladince, uvrstili, sem bil mnenja, da ne bi bilo normalno, da igram v drugem klubu in proti svojim igralcem, proti svojemu klubu. Jaz se v tem nisem videl in takrat sem se odločil, da končam z igranjem in se posvetim trenerskemu delu.

Pojdiva še malo bolj nazaj, na sam začetek kluba, na samo ustanovitev, kaj je bilo tisto kar je prepričalo tebe, da si zraven?
Največji razlog je bil Boštjan Erčulj. Tu ni nobene skrivnosti, on je bil največji iniciator tega. Povezal se je z mano. Njegova želja je bila, da sem zraven, da skrbim za športno plat kluba, on pa skrbi bolj za samo organizacijo. To se je zdelo nekako dobra povezava, pokazala pa se je kot odlična. On je v to verjel, dobil se je z mano in v kratkem sva se dogovorila, da poskusiva. K sodelovanju sva povabila še Igorja Repca in Mirana Ribiča in skupaj smo ustanovili klub, ki se je takrat imenoval Futsal klub Zavas. Moram reči, da mi je bilo na začetku vse novo, malo sem bil v strahu kako bomo vse speljali. Organizirali smo selekciji U19 in U21 in upali, da ne bomo zadnji. Na koncu je selekcija U19 postala celo državni podprvak in takoj se je videlo, da so fantje iz pravega testa. Večina teh fantov igra še danes. Po parih mesecih se nismo več bali in lahko smo bili veseli, da smo začeli to zgodbo na Vrhniki, kar veseli tudi veliko ljudi, ki nas spremlja.

Začeli ste to vizijo, da iz mladih fantov iz Vrhnike in okolice sestavite ekipo, ki bo nekoč konkurenčna tudi v prvi ligi. Na tej poti je bilo kar nekaj preprek, ampak danes ravno ti fantje sestavljajo okostje ekipe, ki igra v prvi ligi.
Res je. Moram poudariti, da so ravno ti igralci, ki so takrat igrali za U19, danes nosilci igre v članski ekipi, ki se bori za visoka mesta v prvi slovenski futsal ligi. Moram povedati, da so ti fantje nekaj posebnega. V klubu bomo še naprej gradili ekipe z mladimi domačimi igralci in jim dajali možnost, da igrajo v članski, da začutijo najvišji nivo. Seveda jim bo na začetku težko, delali bodo napake, ampak čez čas bodo pravi. To je vizija kluba, ki se je držimo in se je bomo še naprej. Večina igralcev mora biti domačinov. Lahko dodamo kakega tujca ali dva, vendar morata biti boljša od domačih, da sta lahko v tem klubu. Kar pa se tiče mladih, se vidi stalen napredek, tako v selekciji U17 kot U19. Še posebej to velja za selekcijo mladincev, ki se bili nekaj let zapored tik pod vrhom, v zadnji sezoni pa »končno« osvojili naslov državnih prvakov. To je naša prva lovorika, ki je nekaj posebnega in je plod dolgoletnega dela.

Vemo, da je v športu veliko odvisno od financ. Ne glede na to, koliko je volje, brez finančne pomoči ne gre, še posebej ko dosežeš tako visok nivo. Vemo da je podjetje Siliko d.o.o. največji podpornik tega športa na Vrhniki, imate pa precej podpore tudi pri številnih drugih podjetjih po Vrhniki in okolici.
Moram reči, da je to eden od pomembnejših temeljev tega kluba. Če te podpore ne bi bilo, ta klub verjetno ne bi obstajal, sigurno pa ne na takem nivoju. Stroški se vsako leto večajo in če ne bi bilo vseh teh podpornikov, veliko jih je, večinoma so iz Vrhnike in okolice, klub ne bi bil tak, kot je. Omenil si že Siliko, hvala jim in vsem ostalim, težko jih vse naštejem. Res jim velika hvala. Bi pa rad omenil Občino Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja, ki nam nudita veliko podporo. Še enkrat res hvala vsem, da nam stojite ob strani in nas podpirate. Zahvaljujem se vam v imenu kluba, premalokrat se zahvalim, se bom potrudil da bom to storil večkrat.

Če sva že omenjala navijače, ki so šesti igralec na igrišču in s svojim navijanjem dajejo dodatno energijo igralcem. Kako ti vidiš vrhniško publiko?
Vrhniška publika je zelo zahtevna, to moram povedati. Igral sem v veliko različnih mestih, malih in večjih, a vrhniška publika je ena najbolj zahtevnih. Lahko povem, da fantje na igrišču sigurno dajo vse od sebe, da igrajo všečen nogomet in mislim, da so ljudje to prepoznali. Zato prihajajo na tekme in imam občutek, da jih je vsakič več. Prepoznali so neko borbo in kvaliteto, da, po domače povedano, »ne glumijo«, da igrajo srčno in borbeno. Zato tudi ob tej priliki vabim gledalce, da pridejo v Slomška in uživajo ob dobri igri, nam pa bo lažje igrati. Sigurno je lepše igrati pred tristo ljudmi, kot pa pred tridesetimi, zato naj navijači pridejo in jih podprejo, ker si naši fantje to zaslužijo.

Lanska sezona, če se malo pogovoriva o njej, je bila prelomna. Vse tri selekcije so bile zelo uspešne. Je bila to neka potrditev, da je klub na pravi poti?
Pet sezon smo potrebovali, da smo potrdili tisto, kar smo gradili. V peti sezoni se je delo poplačalo. Vse selekcije, ki so igrale, so dosegle velik uspeh. To je bila prelomna sezona, to lahko potrdi vsak, ki pozna slovenski futsal. Članska ekipa tretja v državi, mladinci državni prvaki, kadeti tretji v državi, to so vse dosežki, ki potrjujejo, da delamo pravilno in da smo na pravi poti. To bo težko ponoviti, videli bomo kdaj nam bo to spet uspelo. Lanska sezona je bila nepozabna.

Letošnjo sezono ste začeli sanjsko. Najprej s tisto zmago v super pokalu proti Dobovcu proti najboljši ekipi zadnjih let v Sloveniji, potem ste nadaljevali v tem stilu. V trenutku intervjuja (3.12.) ste sicer doživeli majhen padec na tekmi v Škofji Loki, zanima pa me kako je bilo do te tekme?
Kar se tiče letošnje sezone je potrebno povedati, da je težje potrditi minuli uspeh kot ga doseči. Vsi so nas nekako videli, tudi jaz sem tako videl, da bomo težko ponovili minuli uspeh. Sezona se je začela odlično, premagali smo najboljšo ekipo v Sloveniji. Ujeli smo jih na krivi nogi. To je res, a težko jih kdo ujame na krivi nogi in to že zadnja štiri leta. Imamo srečo, da smo bili to mi, vemo pa vsi, da smo za njih neugoden nasprotnik. Na koncu smo osvojili prvo člansko lovoriko. Delali smo naprej, igrali in prejšnji petek (29.11.) prvič izgubili. Da tri mesece ne izgubiš v prvi ligi, je vredno vsake pohvale. Res je, da nismo dosegli veliko zmag. A vseeno je to še ena potrditev prave poti, da se dela pravilno v klubu in okoli njega in mislim, da smo v tej sezoni pokazali še več kot v prejšnji. Vemo, da bodo težave, so že bile v petek in še verjetno bodo do konca prvenstva. Bo težko, a bomo dali vse od sebe, potem pa bomo videli, kaj bo na koncu.

V tem trenutku je bil tudi reprezentančni premor. Prijateljski tekmi z Italijo, na katero sta bila vpoklicana tudi Benjamin Tušar, otrok našega kluba, ki igra v Italiji in naš vratar, ta »igralec«, ki je tako poseben v 1.SFL, Nejc Berzelak. Kako komentiraš ta vpoklic?
Prvi igralec, ki je odšel od nas v tujino, je bil Benjamin Tušar. Lahko smo ponosni na to, jaz sem bil prvi ponosen, da se je tudi to zgodilo. Po nekem času so opazili tudi Nejca, da je neka kvaliteta in ga povabili v reprezentanco. Res je to potrditev za naše delo in lahko smo vsi ponosni, mi v klubu kot tudi Vrhničani, da imamo reprezentante v članskem futsalu, ki bodo po mojem mnenju v parih letih nosilci te reprezentance. V to sem prepričan.

Bi mogoče omenila še vse tiste ljudi, ki jih opazimo na domačih tekmah, kateri skrbijo za nemoten potek tekem. Prostovoljci, ki skrbijo za red, čistijo parket, časomerilci….
Res je, ne smeva jih pozabiti. To so ljudje, ki jih večina ne opazi in se vse prevečkrat pozabijo. Vemo kdo so, ne bi jih zdaj vse našteval. To so ljudje iz kluba in okoli njega, prostovoljci, ki skrbijo, da vse teče nemoteno. Lahko rečem, da jih nismo pozabili in da se jim zahvaljujemo, sam osebno se jim zahvaljujem. Klub bi zelo težko brez njih, zato še enkrat vsem hvala.

Glede na to da se leto izteka in prihaja čas, ko si zaželimo vse dobro. Kaj si želite v naslednjem letu?
Pa, želje so še vedno take, kot so bile ob začetku sezone. Naša želja je, da bi bili na mestih med prvimi štirimi do konca rednega dela sezone. Velika želja je biti drugi ali tretji. Vemo, da bo zelo težko. Lahko se nam zgodi tudi, da bomo šesti. Vendar trenutno smo na tistih mestih kjer želimo biti in upam, da tam tudi končamo. Prepričan sem, da imamo še rezerve. Če se bomo potrudili in če se nam poklopi vse, nam lahko uspe. Imamo pa še eno željo in sicer v pokalu. Želimo si priti v končnico. Res je, da se še nismo uvrstili. Moramo odigrati še dve tekmi z Ajdovščino. Ne podcenjujemo jih v nobenem primeru, vemo da bo težko, ampak če pridemo v končnico, ta ekipa ne bo odigrala tako, kot je dve leti nazaj. Takrat smo bili še pionirji. V kolikor se uvrstimo, si želimo pustiti boljši vtis kot dve leti nazaj. Prepričan sem, da ne bomo odigrali tako, kot smo takrat, ampak bomo odigrali vidno vlogo.

Mile, ostalo nama je samo še to, da bralcem Našega časopisa, ki nas redno spremljajo, vsem futsal navdušencem, podpornikom kluba in pa vsem občankam in občanom Vrhnike želiva srečno zdravo in uspešno novo leto
V imenu kluba želimo vsem vesel božič, srečno in uspešno ter predvsem zdravo novo leto. Pridite na kako tekmo v Slomška in uživajte. Tudi če izgubimo, boste odšli domov zadovoljni.