»Kriv« za uspešno futsal zgodbo na Vrhniki. Mile Simeunović

Ob januarskem tekmovalnem premoru v prvi slovenski futsal ligi smo se usedli in pogovorili s trenerjem članske ekipe domačega Silika in najboljšega Slovenskega futsal igralca vseh časov Milivoja Simeunoviča.

Ste ob vabilu Boštjana Erčulja, da vas pripelje na Vrhniko, ravnali po instinktu, po občutku? Zakaj ste se odločil oz. kaj vas je prepričalo, da ste šli tako odločno v to krasno futsal zgodbo?

Seveda je bil Boštjan tisti. Prepoznal sem, da bi bila to zmagovalna kombinacija. Medtem ko bi on skrbel za organizacijske stvari, bi bila moja naloga športni oz. trenerski vidik. In na koncu se je to pokazalo za pravilno. Ideja je bila Boštjanova, povezal nas je Škorić (vodja Miletove turnirske ekipe op.p.) in tako smo v kraški hiši tam nekje pri Divači skupaj z Ribičem in Repcem začeli uspešno zgodbo vrhniškega kluba.

D 37

V klubu ste vse od prvega dne, torej vseh 8 let. Kaj bi rekli, po čemu se futsal klub Siliko razlikuje od drugih klubov?

Verjetno je več stvari, med najpomembnejšimi zagotovo ta, da klub ni postavljen za eno sezono. Ima trdne temelje v bazi mladih igralcev in deluje z realnim proračunom. V bistvu je Siliko idealen klub za mladega igralca futsala. Če želi uspeti, napredovati, postati eden boljših igralcev v Sloveniji, je trenutno vrhniški klub najboljša izbira. Mislim, da je tukaj največja razlika. Mladi igralci so to prepoznali in mnenja sem, da velika večina igralcev, ki pride v Siliko, vidno napreduje. Nekateri že trkajo na vrata reprezentance. Da o visokem nivoju pri organizaciji samih tekem, pogojev in malih podrobnosti za katere skrbi Boki, (Boštjan Erčulj op. p.) sploh ne govorim.

Omenili ste delo z mladimi. V preteklosti so mladinske selekcije Silika posegale po najvišjih mestih, letos pa je novost selekcija do 13 let. Kakšno bi bilo vaše sporočilo tem mladim igralcem in staršem?

Klub mora bazirati na mladih igralcih. Do letošnje sezone smo vedno imeli U19 in U17, želja pa nam je bila vedno, da začnemo z U13, kar nam nikakor ni uspelo. Do letošnje sezone. Seveda pa so s tem določeni problemi. To so fantje, ki igrajo veliki nogomet, kjer se vidi velika večina njih. Ničkolikokrat sem povedal in še enkrat bom – v najboljših državah na svetu v nogometu (Portugalska, Španija, Brazilija) se igra tako futsal, kot veliki nogomet in zato so tehnično pred vsemi. S futsalom pridobijo tisto, kar je pomembno za veliki nogomet, da se znajdeš na malem prostoru. Poleg tega si več v stiku z žogo in tako pridobiš na samih osnovah obvladovanja žoge. Nekateri igralci se seveda odločijo za futsal in to nam je tudi cilj. Tudi starši se morajo realno zavedati, da je veliki nogomet krut, kajti osip igralcev, ki pridejo do visokega nivoja, je res velik. Menim, da je lažje uspeti v futsalu.

Zdi se, da so mladi nogometaši prepoznali vaše kvalitete in dolgoletne izkušnje v futsalu in da to s pridom izkoriščajo za kvalitetni preskok v svoji igri, s tem pa je tudi Siliko postal priljubljena destinacija za mlade perspektivne igralce. Navsezadnje to tezo podpre kar nekaj vaših »futsal otrok«, ki so del reprezentanc Slovenije (Benjamin Tušar, Nejc Berzelak, Max Vesel, Marko Mohorič, Tod Ciuha, Uroš Đurič, Nik Plestenjak, Žan Janež, Jure Suban, Žiga Frank…)

Res je, da mi je s temi igralci užitek delati. Nekako je lažje trenirati mlade igralce, ki so lačni uspeha, dokazovanja, napredovanja. Taki fantje predstavljajo večino v našem klubu, trenirati njih je res užitek. Ko vidiš oči široko odprte in ko ti desetkratno vračajo s svojo igro in pristopom... To ti res da zagon za naslednji trening, naslednjo tekmo. Tistemu, ki ni poizkusil delati z mladimi igralci, mu to res toplo priporočam.

Pt 32A

Vidi se to vaše iskreno navdušenje nad vsakim treningom, pa naj bo NZS Futsal center U15 ali pa Slovenija U21. Od kje to črpate, in kako je to pomembno za same selekcije, da je že sam šef navdušen, da potem to prenese na igralce?

Nekako sem opazil, da vse kar nisem doživel v svoji karieri od trenerjev, zdaj nekako želim dati in prenesti na fante. To garderobo, to druženje izven igrišča in to povezavo na igrišču. Tega jaz nisem doživel. Celotno izkušnjo, ne samo golo tekmo, to poizkušam vnesti in omogočiti fantom. In ko jih boste vprašali, vam bodo to potrdili. Ni samo igrišče, pomembno je tudi življenje, obnašanje izven igrišča in izven garderobe. In večina fantov tudi zato z užitkom prihaja na treninge ter tekme.

Še posebej nas veseli, da na evropsko prvenstvo potuje še ne 21 letni Max Vesel. Ste verjeli, da bo najboljši strelec Silika v letošnji sezoni tako zagrabil priliko v članski reprezentanci?

Verjel sem, da bo v reprezentanci, nisem pa verjel, da bo tako hitro. Izkoristil je trenutno situacijo, ko se menjava generacija in dokazal tisto, kar mi na Vrhniki že dalj časa vemo – kaj je Max in česa je sposoben. To pa bo moral pokazati še v dresu z državnim grbom. Res sem vesel in verjamem, da bo na evropskem prvenstvu odigral kakšno minuto in dokazal ta svoj talent tudi na tem najvišjem nivoju. Hkrati pa verjamem, da bodo tudi nekateri drugi kmalu v A reprezentanci.

ML 14

Kako pomembni so taki dogodki, članski reprezentant, za Siliko?

Seveda je pomembno. Kako ni pomembno? Ponosni smo. Evo, mene, ko si vprašal, so mi šle kar kocine pokonci. To je nekaj najlepšega zame, kot da grem jaz na prvenstvo in ne moj igralec. Pomembno je za vse nas, za celo Vrhniko, za sponzorje, ki nas podpirajo. To kaže, da smo na pravi poti in da izpolnjujemo cilje, ki smo si jih zadali.

Kakšno Slovenijo bomo gledali na EP? Kje vidite priložnosti proti Kazahstanu, Italiji, Finski?

Pa, jaz sem vedno optimist. Nisem bil negativen in ne bom nikoli. Verjamem, da se bomo uvrstili v četrtfinale. Bo pa vsaka tekma zase težka, sploh prva, ko še ne bomo kompletni. Ampak verjamem, da se bomo uvrstili iz skupine naprej, čeprav imamo težave, kajti menja se generacija. Mislim, da bo Tomi, (selektor Tomislav Horvat op. p.) ki je znan najbolj po tem, da najbolje vodi tekme, ko so težki trenutki in takrat potegne maksimum iz fantov, uspešno vodil tokratno evropsko akcijo.

Za slovensko futsal reprezentanco se odvijajo prelomna leta, saj je vidna menjava generacij. Z igro je pred kratkim zaključil Kristjan Čujec, ki je definiral mesto sidraša in bil igralec, okoli katerega je bila postavljena igra. Kakšno je vaše videnje ob tem slovesu in kako bo to vplivalo na prihodnost reprezentančne igre? Gre tukaj poleg zamenjave generacij posledično tudi za menjavo stila?

Nobeden ni večen, niti jaz niti Čujec. Menim pa, da je napaka že od prej, saj se ni računalo, da bo počasi zaključil z igro tudi on in se posledično ni pripravljalo na to. Čujec se kot igralec ni rodil, Čujec se je naredil. In tako kot se je naredil Čujec, tako se lahko naredi tudi drugi igralec. In jaz sem še vedno mnenja, da imamo v Sloveniji mlade igralce iz pravega materiala, samo treba jih je še narediti. V njih je treba verjeti in jim dati priložnost. Zamudili smo malo, odhod Kristjana nas je presenetil, obenem pa nismo dajali drugim igralcem priložnosti, zato je posledično nastala taka luknja. Žalostno oz. nerodno je, da se menja generacija med kvalifikacijami in evropskim prvenstvom, ampak saj pravim, to ni današnji problem, to je problem iz preteklosti. V prihodnosti ne bomo smeli več tako delati in bomo morali biti pozorni na take stvari. Menjava generacij pa bo prinesla tudi menjavo igre. Mislim, da je Tomi pripravljen na to in da bo razmišljal tudi o menjavi stila. Če se je prej igra odvijala okoli sidraša, bomo morali razmišljati o igri štirih v liniji in o igri z vratarjem. Mi imamo to možnost, imamo Nejca Berzelaka, ki je sposoben take igre. Bo pa za to potreben čas in zna se zgoditi, da bo za ceno prehoda generacij v naslednjih parih letih nekoliko trpel tudi rezultat. Taka stvar ne gre čez noč.

Če se vrneva na klubsko sceno. Pred Silikom je še zadnji del rednega dela v katerem vse kaže na izpolnitev cilja 2-3. mesto po rednem delu. Čaka vas tudi boj za še tretji nastop v final 4 pokala Terme Olimia. Kje ste trenutno in kakšna so pričakovanja za zadnji del sezone?

Zdaj imamo pavzo, ki nam je še kako prav prišla, da spočijemo glave, zacelimo poškodbe, napolnimo baterije in se pripravimo na zahteven start, ki je pred nami. Čaka nas naporen ritem in odločilne tekme. Najprej dvoboj z Oplastom v četrtfinalu pokala, nato pa Dobovec in Litija. To bo pravi pokazatelj, ali je ekipa prava za zaključek sezone. Do sedaj nas je to krasilo, saj smo bili najboljši, ko je bilo to najbolj potrebno. Jaz verjamem, da bomo pravi in se uvrstimo na final 4 pokala. Čeprav ne bo lahko. Oplast nas je na to že opozoril v prvenstvu.

ML 31

Iz leta v leto ste si postavljali nove višje cilje in jih tudi redno dosegali. Če smo malo preroški in drzni. Državni prvaki in posledično liga prvakov na Vrhniki v roku 5 let. Utopija, ali je kaj na temu?

(smeh) to je 8 let nazaj izjavil takratni predsednik kluba Milan Ribič. Je rekel Barcelona na Vrhniki. Takrat smo se smejali. Takrat je bilo to res utopično, kot praviš. Danes pa pravim, vse je možno. Zakaj pa ne? Če bomo realni še naprej in stopničko po stopničko dvigali cilje, je vse možno. Tako bom rekel… tudi Dobovec, tak kot je, večno ne bo trajal in v kolikor se to zgodi, bo več priložnosti tudi za druge klube in bodo lažje dosegljiva prva mesta. Samo realen je treba biti in iti korak po korak.

Aleš Sečnik, FK Siliko